26.04.2019

Vsakdo ima svojo zgodbo, zakaj in kdaj je vzljubil hribe. A veliko je takšnih, ki so lahko hvaležni prav svojim staršem, da so jih že v otroških letih gnali v klanec. Otrok tako že v zgodnjih letih vzpostavi določen odnos do narave, ki ga nato nadalje gradi skozi celo življenje.

Otrok lahko prav na planinskih ali gozdnih poteh odkriva svojo lastno moč in pridobiva samozavest. Pomembno pa je tudi, da naslednja generacija v sebi najde ljubezen do narave. Ohranili in ščitili bodo naši otroci lahko le nekaj, kar imajo radi. In če kdaj zares potrebujejo svež zrak, svetlobo in drevesa, je to v današnji dobi telefonov in računalnikov.

Starši pa moramo, ko si ustvarimo družino, nekatere športne aktivnosti morda začasno dati na stranski tir (gorski tek, gorsko kolesarjenje, turno smučanje ipd.), vendar pa naj otroci ne bodo izgovor za odrekanje pohodništvu. Seveda pa se ga lotimo na drugačen način. V najbolj zgodnjih letih gremo lahko na pot z nahrbtnikom za nošenje otrok. Le malce bolj moramo biti pozorni na vreme in temperature. Kasneje pa ture in tempo prilagajamo glede na otrokove zmogljivosti. Poskrbimo, da bodo primerno oblečeni, ne pozabimo na otroške pohodne čevlje, otroški nahrbtnik, pa otroška sončna očala … Izzivi na poti so neizogibni. Čeprav večina otrok uživa v naravi, imajo lahko otroci občasno odpor in radi protestirajo z “utrujen sem” ali večnim vprašanjem: “Ali smo že tam?”

Sledi nekaj nasvetov, ki nam lahko pomagajo, da bomo skupaj z otroki uživali na planinskih poteh:

1. Ne uporabljajte besede “hoja”

Beseda “hoja” ali “pohod” lahko otroku zveni podobno kot “domača naloga” ali “brokoli”. Nobena od teh stvari seveda ni slaba, vendar lahko nekateri otroci hojo povezujejo z nečim, kar ni zabavno. Zato raje uporabljajte besedo “avantura”, “izlet”, “pustolovščina” ali pa mu samo rečete, naj obuje čevlje, ker greste raziskovati svet!

2. Izbirajte zanimive poti

Poti, ki so tudi vam malce dolgočasne, bodo otroku dolgočasne na potenco. Ravne in monotone poti odpadejo. Zagotovo mu bodo bolj všeč poti, ki so obdane z raznimi zanimivostmi: naj bo to lep gozd, v katerem lahko nabira veje, ali poti, ob katerih so zanimive skale, na katere lahko spleza. Reke, slapovi in jezera so prav tako privlačna. Pokažite mu zanimive kamne, rastline, ptice, živalske stopinje, skačite čez potok… Seveda pa izberite pot, ki je za otroka primerna in ni preveč izpostavljena.

3. Upočasnite in se večkrat ustavljajte

Pozabite na svoj tempo in ga upočasnite. Dovolite otroku, da uživa in raziskuje okolico. To je lahko priložnost tudi za vas, da nekatere stvari ponovno odkrijete.

4.  Postavite cilj

Otroci potrebujejo spodbudne besede in pohvalo, prav tako pa imajo radi, če lahko nekaj dosežejo. Zastavite si nek cilj in ga nagradite ter pohvalite tako med potjo, na vrhu, kot tudi na koncu. Morda pa si bo naslednjič sam želel še višje in še dlje.

5.  Dajte mu odgovornost

Ko je otrok malce starejši, mu zaupajte neko odgovornost. Lahko mu date nalogo, da je vaš vodič in išče markacije ter vas vodi. Če kampirate in kurite ogenj, naj nabere veje. Če imate psa, mu dovolite, da ga nekaj časa vodi. Karkoli, le da bo čutil, da ima neko odgovornost in da mu zaupate.

6. Ne izpuščajte malice

Vedno imejte v nahrbtniku dovolj (lahkih in okusnih) prigrizkov ter pijače. Naj to ne bodo nezdrave sladkarije, ki mu bodo odvzele energijo. Dobro se obnese sveže ali suho sadje, oreščki, bolj zdrave čokolade in tablice. Ustavite se vedno, ko je otrok žejen oz. še večkrat. Dehidriran in lačen otrok bo zagotovo nejevoljen otrok.

7. Povabite prijatelje in se igrajte med potjo

Odrasli lahko hitro postanemo dolgočasni. Otroku bo izlet bolj zanimiv, če ga bo lahko delil s kakšnim prijateljem. Sicer pa se lahko vsi med potjo igrate različne igre ali uganke, prepevate ali pa se samo pogovarjate oz. pripovedujete zgodbe. Spodbudite ga, da najde najlepšo gorsko cvetlico, metulja, storž, kamen v obliki srca, oblak v obliki živali, naučite ga vrste dreves, brati iz zemljevida… Naučite ga tudi, da pozdravi in se nasmehe mimoidočim planincem. Prav tako je to odlična priložnost, da ga poučite o varovanju okolja in ga naučite, da pospravi vsak papirček v žep ter ga odvrže v koš za smeti šele, ko se vrnete domov.  

8. Vedno imejte s seboj prvo pomoč

Bodite pozorni, kdaj je otrok utrujen in se ustavite ali obrnite po potrebi. Utrujen otrok ni le bolj težaven, pač pa se tudi lažje poškoduje. Vedno imetje s seboj prvo pomoč in obliže.

9. Kolikokrat je le mogoče, pojdite ven

Sprehod po naravi je balzam tudi za otroško dušo ter odličen način za globlje povezovanje z družino. Seveda tega sami še ne razumejo. Večkrat kot se boste odpravili ven, hitreje bodo to pričeli razumevati tudi sami. V naravi bodo dobili modrost za vse življenje. Če boste imeli srečo, pa vas bodo kasneje v življenju tudi oni kdaj vzeli s seboj v hribe.