BIVAKI: rešitev ali prekletstvo?

BIVAKI: rešitev ali prekletstvo?

Tekst: Katarina (Lahkih nog naokrog)

Bivak je pomoč v gorah. Je zavetje, ki gornikom omogoča prenočevanje v primeru slabega vremena ali drugih težav.

V osnovi beseda bivak pomeni zavetišče in se je nanašala na postavitev začasnega šotora za vojake. Kasneje se je to razvilo v konkretne male stavbe v gorah, ki so dandanes pogosto že prave arhitekturne in inženirske mojstrovine. Bivaki v Alpah so postavljeni na odročne kraje in služijo za zavetišče v sili. Tja se pohodnik lahko zateče v primeru slabega vremena oz. izmučenosti in nezmožnosti varne vrnitve v dolino. Vse pogosteje pa se bivake uporablja tudi kot izhodišče za nadaljevanje zahtevnejše oz. daljše smeri. Tako planinci prvo popoldne prispejo v bivak, tam prespijo, naslednje jutro pa se podajo na turo, ki bi sicer trajala predolgo in kot taka ne bi bila varno izvedljiva.

Če so bili prvi bivaki na slovenskem čisto preprosti in je bila pri tem glavna njihova funkcija, torej zavetje, pa se je v zadnjih letih razcvetel trend oblikovanja in arhitekturnega razvoja bivakov ter njihove tehnične dovršenosti. Spomnimo se recimo bivaka pod Grintavcem, ki so ga na svoje mesto pripeljali s helikopterjem, ali pa arhitekturno in estetko izredno dovršenega bivaka pod Skuto, ki privablja ljudi že zaradi svojega izgleda. Ta bivak velja za najlepšega slovenskih gorah. S svojo leseno in svetlo notranjostjo namreč obiskovalcu nudi toplino in dejansko izolacijo, z razgibano fasado in z velikima oknoma pa mu omogoča opazovanje čudovite okolice z varnega kotička. Bivak je zasnovan funkcionalno, zanimivo je na primer, kako se vrata bivaka odpirajo dvodelno, saj je v zimskem času težje dostopen in zasnežen do kakšnega metra višine. Tako se lahko planinec splazi vanj skozi zgornji del vrat. Bivak pod Skuto je poseben je tudi zato, ker je zasnovan kot izrazito družaben prostor, kar recimo bivak pod Grintavcem ni, saj so ležišča razdeljena v »nadstropja«. Takšna družabna zasnova prav gotovo pripomore k dobremu počutju gornika in turista.

Se tako spreminja tudi funkcija bivaka? Naj bo družaben prostor?

Funkcija bivaka ostaja enaka, to je še vedno zavetišče v sili. Z dovršeno arhitekturo pa bivak dobiva nove razsežnosti, tudi družabne in turistične.

Večje število zanimivih bivakov pomeni tudi večji obisk teh novih znamenitosti v gorah. Večji obisk pomeni večjo obremenitev za gore, večja obremenitev pa poslabšuje varnost v gorah. Zato je na vseh nas, da spoštujemo pravila lepega obnašanja v gorah, ne smetimo in uničujemo skupne lastnine, predvsem pa bivakov ne izkoriščamo kot brezplačno nočitev ali celo tedenski oddih v gorah. Problematiko predolge zasedenosti bivakov, tako kot tudi onesnaževanje tako z bio-razgradljivimi kot tudi z nerazgradljivimi snovmi, pozna verjetno vsak planinec.

Kako omejiti takšno početje oziroma nadzirati bivake?

Ker nimamo gorske policije, je zaenkrat edini način preprečevanja zlorabe oz. izkoriščanja bivakov osveščanje planincev. Na tem mestu bi izpostavila nekaj pravil o uporabi bivakov (iz hišnega reda za bivake, ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije):

-          Primerno je, da za prenočevanje s seboj prinesemo svojo spalno vrečo,

-          v bivakih ne smetimo – vse smeti odnesemo s seboj v dolino,

-          kajenje ni dovoljeno, prav tako ni dovoljen vstop z derezami.

-          Tekom nastanitve v bivaku, se obnašamo obzirno, ne povzročamo hrupa ali kako drugače motimo ostalih gostov.

-          Obvezen je vpis v vpisno knjigo bivaka.

-          Ko odhajamo, bivak zapustimo urejen.

-          Bivak uporabimo kot eno-nočno postojanko na svoji turi v gore in ne kot daljši, brezplačen dopust.

 

Kaj pa menite vi, se strinjate s postavljanjem novih in arhitekturno zanimivih bivakov v slovenskih gorah? Ali menite, da je to nepotrebna obremenitev za naravo? Kako pa bi vi nadzirali uporabo bivakov?