Čas za mir in izolacijo

Čas za mir in izolacijo

Naprošeni smo, da se ne družimo in smo v izolaciji. Za "outdoor" navdušence oz. ljubitelje narave to ne bi smela biti takšna težava, kajne?

Tekst: Ana Vehovar

Naprošeni smo, da se ne družimo in smo v izolaciji. Za "outdoor" navdušence oz. ljubitelje narave to ne bi smela biti takšna težava, kajne?

Svet se je malce ustavil. A tudi v trenutnih časih lahko poskušamo najti tisto dobro, pozitivno plat. Bodimo kar se da odgovorni - do sebe in do vseh ljudi. Upoštevajmo napotke pristojnih in se potrudimo, da nismo sebični. Pomislimo na druge. No, to bi sicer morali početi vedno, ne le v kriznih časih…

Za nekaj časa malce pozabimo na kaos, hrup in druženja. Zdaj je čas za mir, tišino, naravo in zase. Pomembno je tudi, da poskrbimo za dovolj lahkotnega gibanja in svežega zraka ter si s tem okrepimo imunski sistem. Pomlad se prav sedaj prebuja in vabi v svoj zdravilni objem. 

Narava je lahko naša zdravnica, naša opora in podpora, naš pomemben vitamin. Pa naj bo to zgolj opazovanje ptic na domačem vrtu ali daljši pohod v gozd ali v hribe. Če se sedaj odpravite ven, pa izbirajte bolj skrite in neobljudene poti, vendar ne počnite ničesar bolj zahtevnega. Naj v teh časih vselej obvelja zdrav razum. Sedaj ni čas za tveganja!

GRZS odsvetuje aktivnosti na prostem, pri katerih je večja možnost poškodb, še posebej naj se ljudje izogibajo visokogorja! Javnost mora vedeti, da so v sedanji epidemiološki situaciji omejitve pri gorskem reševanju.

Kot je zapisal tudi gorski vodnik Miha Habjan: “Poklicati pr'jatla ali več njih te dni in iti športno plezat npr. v Osp (kamorkoli) je nesprejemljivo. Enako velja za turno smuko, plezanje v gorah, bolderiranje, feratanje, ostalo gorniško aktivnost… Vse aktivnosti na prostem in v gorskem svetu, ki lahko povzročijo poškodbe ter posledično zahtevajo pomoč gorskih reševalcev in/ali zdravniško oskrbo, so te dni nesprejemljive. V gore, predvsem v visokogorje, se sedaj ne hodi.”

Če pa se boste v teh dneh varno povzpeli na bližnji neobljuden hrib, naj vas razgled iz vrha opomne, da je življenje veliko mogočnejše, kot ga vidimo v dolini. Ko pridejo težave v življenje, se je potrebno povzpeti višje in pogledati širše. 

Če boste sedaj več sami, v tišini poiščite odgovore, ki jih doslej v hrupu niste našli. 

Če boste v gozdu, opazujte drevesa. Poglejte njihove korenine, kako se povezujejo, da si lahko v težkih časih pomagajo z izmenjavo hranilnih snovi in tekočine. Če eno drevo zboli, mu drugo dovaja potrebne hranilne snovi. Naj vas to opomne na pomoč drugim, ko jo potrebujejo.

Poglejte v njihove krošnje in opazujte, kako eden drugemu dovoljujejo, da rastejo in se razvejajo. Dovolite tudi vi ljudem v vašem življenju, da svobodno rastejo in jih pri tem spodbujajte.

Če boste morda sedeli ob reki ali potoku, naj vas žuboreč tok vode opomne, da življenje vedno teče naprej. Tudi tokrat bo šlo naprej. Samo ne smemo se upirati toku, temveč sprejeti dane spremembe. 

In kjerkoli v naravi boste, naj vas ta navda z občutkom lepote tega planeta in občutkom, da je vredno živeti in se truditi zanj.

Naj svež zrak in veter odneseta vse slabo (pa naj bodo to virusi ali kaj drugega) daleč stran.

Najdimo v teh časih dobre stvari. Spomnimo se, kaj nam je zares pomembno v življenju. In na to ne pozabimo tudi, ko bo virus odšel!