Obisk gora v zimskem času ni enak vzponu na Šmarno goro

Obisk gora v zimskem času ni enak vzponu na Šmarno goro

Vse več ljudi se odpravlja v gore tudi pozimi, ko so prekrite z romantično snežno odejo. A v gorskem svetu se v zimskem času ustvari drugačen svet, kot smo ga vajeni v poletnem času. Pojavi se nevarnost snežnih plazov, mraz, dnevi so krajši in teren se povsem spremeni, kar pomeni, da potrebujemo popolnoma drugačno opremo in primerno znanje.

Tekst: Klemen Belhar (Gorska reševalna zveza Slovenije) in Ana Vehovar

Vedno se začne z: »Ravno, ko …«. Ravno, ko sem želel poslušati Bojana Križaja, je začel tuliti alarm. Nekdo je izgubljen v Petem žrelu na Storžiču. Na srečo ni bil poškodovan, z njim se je dalo pogovarjati po telefonu. Videli smo tudi luč telefona in ocenili smo približno lokacijo. En del moštva se je odpravil po Škarjevem robu, drugi del po Petem žrelu od spodaj. Teren je bil relativno zahteven. Malo snega, ki je v skokih poledenel, je pomenilo lahko plezanje po grapi. Kar ponoči v tistem kršu ni ravno najbolj zabavno početje. Baje je bil Bojan z gosti zelo prijeten. Naša skupina je našla ponesrečenca. Dostop do njega je zahteval izpostavljen prehod. Morali smo narediti vrvno ograjo v skali, ki kar odbija kline. Počasi je šlo. Za tako delo potrebuješ vztrajnost, poskušanje in nekaj preklinjanja.

Izgubljeni mladenič se je ob 13h odpravil od avta na Storžič po Žrelu. Sestopiti je želel nekam na drugo stran, saj tako piše na internetu. Bil je obut v čevlje, ki po formatu “ustrezajo špancirju preko Hast na Brčev rovt”. Doma takih nimamo, sem preveč zahteven glede take obutve. Na hrbtu je imel nek reklamni nahrbtnik. Nič cepina, nič derez. Svetil si je s telefonom. Saj gre, dokler ne gre več.

Pot navzdol je zgrešil, saj je šel po sledeh hrvaških alpinistov, ki so pot zgrešil v soboto. Le da so bili oni opremljeni s pravo robo in znanjem. Na srečo se je pravi čas ustavil in poklical GRS. Verjetno je bila to edina prava odločitev, ki jo naredil. Navzdol je šlo ob varovanju lažje. Tudi izgubljeni mladenič se je počasi ogrel in se našel. 

Pet ali šest ur hoje, plezanja, dela in sestopanja v temi. Dober ducat reševalcev. Zamujen Križaj. Rešen mladenič, za katerega upam, da se bo vpisal v tečaj zimske hoje v hribe.

Nauk basni: Cel kup jih je. Prava oprema vam lahko reši življenje. Razmere v visokogorju so že zimske. Pozimi ne gre brez cepina in derez. Niti brez znanja. Poleti je tema ob 21h, pozimi ob 16h. Telefon ni čelna svetilka. Zlasti, ko se je treba držati z dvema rokama. Ne verjemite vsemu, kar piše na internetu.

Klemen Belhar, GRS

ZIMSKA OPREMA

Za gibanje po gorskem svetu v zimskem času obvezno potrebujemo zimsko opremo: zimske planinske čevlje, gamaše, dereze; za visokogorje in sredogorje obvezno dvenajstzobe pohodniške dereze, ki se pritrdijo s paščki (polavtomatske ali avtomatske) in ne dereze z verigami, ki so primerne za poledenele ceste in lahke poti. Ko uporabljamo avtomatske dereze, imamo zraven tudi cepin. Po potrebi pa še čelado, lavinski trojček (lavinska žolna, sonda in lavinska lopata) ter dobra oblačila, ki nas bodo ščitila pred vetrom, mrazom in vlago.

A zgolj imeti najboljšo opremo seveda ni dovolj. Znati jo je treba tudi uporabljati, zato pripročamo tečaje in usposabljanja. Pri zimskih vzponih v sredogorje in visokogorje je pomembno alpinistično znanje, kot je znanje o plazovih, o hoji po različnih vrstah snega, ledu, vetru, sposobnost orientacije (brez pametnega telefona).

Za neizkušene je bolje, da si izberejo lažje oz. nižje ležeče cilje, zahtevnejše pa opravijo z gorskimi vodniki ali se pridružijo alpinistični šoli, ki jih bo pripeljala do potrebnih sposobnosti in znanj.

ŠE NEKAJ NASVETOV…

Pozimi v gore ne zahajajte sami. Na pot pa se podajte dovolj zgodaj, saj se pozimi zmrači že med 16. in 17. uro. Ker nikoli ne veste, kaj vas na poti preseneti in vas morda prehiti tema, imejte v nahrbtniku vedno čelno svetilko. Prav tako pa tudi toplotno izolacijsko folijo (znana kot astronavtska reševalna folija), ki v primeru nesreče greje oz. hladi in seveda (naj bi bilo samoumevno) tudi prvo pomoč.

Ko greste na pot, nastavite telefon na način letenja in tako prihranite baterijo. Fotografije boste objavljali na družbena omrežja, ko se vrnete domov. Če je mobitel izpostavljen nizki temperaturi, bo baterija hitro izpraznjena, zato ga imetje ob sebi na toplem, da ne bo zmrznil.

Pozimi je večina planinskih koč zaprtih, zato imetje v nahrbtniku dovolj hrane in tekočine. Voda v stekleni ali plastični flaški lahko zmrzne oz. je ledena, zato je nujno imeti topel čaj ali vodo v termovki. Ne pozabite na sončna očala, tople nogavice in dodatna rezervna oblačila.

Pred odhodom preverite svojo opremo, vreme in snežne razmere na območju. Informacije o razmerah poiščite pri zanesljivih viri, kot so državne meteorološke službe in se ne zadovoljite z raznimi komercialnimi vremenskimi aplikacijami na pametnem telefonu.

Pozimi se podajajte zgolj na poti, ki jih že dobro poznate v kopnih razmerah. Sneg spremeni pokrajino in tudi prekrije markacije ter poti, tako da se zlahka izgubite. Če na poti opazite, da se razmere slabšajo ali da vam zmanjkuje časa, se raje obrnite. Ne skrbite, gora vas bo že počakala tam, kjer je. 

Deloma povzeto po: grzs.si