28.07.2022

Tekst: Matija Volontar

Alpinizem je eden izmed redkih športov, kjer se med aktivnostjo ne moremo »usesti na klop«, si odpočiti, zbrati misli in nadaljevati, ko si zaželimo. Četudi nam po glavi švigajo misli o tem, da bi bili v določenem trenutku raje doma ali na topli peščeni plaži s punco, moramo biti psihično prisotni in se glede na dogajanje okoli nas odločati za nadaljnje poteze. Ravno zaradi nezmožnosti instantnega izhoda iz morebitne zastrašujoče ali neprijetne situacije imajo odločitve, ki jih sprejemamo na dostopu, med plezanjem in med sestopom, lahko veliko težo – vsaj v naših glavah.

Pritiski ob odločanju seveda izhajajo iz negotovih posledic, ki jih take odločitve prinesejo. Zdi sem mi, da ravno ti pritiski pri odločitvah vcepijo občutke, ki jih v življenju drugače zelo težko občutimo, saj konstantno težimo k avtomatizaciji in udobju. Želimo si, da je vse v naprej znano. Alpinizem je v moji glavi sinonim za negotovost.

Začetek plezanja SV raza na Hualcan, Cordelliera Blanca, Peru. Avtor: Bor Levičnik.

 

Tok odločitev pa med plezanjem v hribih, sploh v tistih višjih in oddaljenih od civilizacije, ne ugasne, dokler nismo v dolini. Začne pa se že pri pripravi opreme. Koliko lednih vijakov naj vzameva? Katera je najbolj primerna vrv za tak vzpon? Ali je šotor potreben? Kaj pa metulji in zatiči? Vzameva bolj tehnične dereze in cepina? Koliko časa predvidevava za vzpon? Koliko tekočine vzameva za prvi dan in koliko hrane za preostale dni? Je gorilnik potreben? Naj vzameva eno podlogo in spalko za oba, ali naj imava vse ločeno? Kje naj dostopiva? Ali naj greva po ledeniku levo ali desno? Kje naj postaviva prvi bivak? Naj začneva s plezanjem levo po razu, ki je bolj varen pred objektivnimi nevarnostmi ali bolj proti centralnem delu stene, kjer bova hitrejša? Kakšno taktiko plezanja ubereva – ali naj pleza eden v vodstvu več raztežajev in se potem zamenjava ali vsak po en raztežaj? Je to primerno mesto za drugi bivak ali sva direktno na ledeniški razpoki? Katero smer vzpona naj izbereva v nadaljevanju – desno okoli vseh ledeniških razpok, kjer bo sicer tehnično lažje in hitrejše, ali naravnost po grebenu, kjer sigurno ni razpok, vendar bo tehnično bolj zahtevno? Ne počutim se dobro, ali naj nadaljujeva ali se po hitrem postopku vrneva v dolino? Kako naj se lotiva vršnega dela smeri – po skali, ki je nedvomno tehnično zahtevnejša, vendar nudi možnosti vmesnega varovanja, ali po skoraj navpičnem snegu, kjer je sicer tehnično manj zahtevno, vendar je urediti vmesno varovanje nemogoče? Na vrh sva. Po kateri strani ledenika poizkusiva sestopiti? Ali naj se čez skalne bariere na koncu ledenika spustiva po vrvi ali naj najdeva pot naokoli? Naj med sestopom ponovno bivakirava, četudi nimava več hrane, ali naj poizkusiva priti v dolino v enem dnevu? Da izpostavim samo peščico vprašanj, s katerimi se alpinisti spopadamo med plezanjem v visokih hribih.

Plezanje prvega dne v območju JV raza gore Tsoboje. Avtor: Marko Prezelj.

 

Rezultat te skoraj neskončno dolge sekvence odločitev je bil vrh gore Hualcan v pogorju Cordelliera Blanca v Peruju, preko severnovzhodnega raza po prvenstveni smeri, ki sva jo poimenovala Virtual Insanity. Dosežen cilj sploh ne pomeni, da sva se vedno odločila pravilno. Pomeni pa, da sva ravno prav odločitev sprejela v najino korist. Kje je ta meja oz. koliko odločitev je potrebno sprejeti »pravilno«, da tak alpinistični podvig uspe? Nihče ne ve. Nekaj mesecev po prihodu s Peruja sem bil oktobra 2021 del odprave v Nepalsko Himalajo, kjer sva s soplezalcem poizkušala preplezati JV raz šesttisočaka Tsoboje. Odločitve, zelo podobne tistim s Peruja, so se nizale ena za drugo, vendar sva drugi dan plezanja na višini okoli 6000 m ugotovila, da sva se prevečkrat odločila narobe. Smer do vrha je bila še dolga, ura pa je kazala že čez poldne in prisiljena sva se bila vrniti v dolino. K sreči sva na poti navzdol sprejemala pravilne odločitve, tako da sva v dveh dneh dosegla bazni tabor. Kje točno sva se uštela? Nimam pojma. Krivdo lahko zvalim na napačno izbiro opreme, napačno izbiro smeri ali mogoče celo na napačno izbiro taktike vzpona. Tudi če bi zagotovo vedel, katero sosledje odločitev je pripeljalo do najinega neuspelega poizkusa v Nepalu, bi si s tem v prihodnosti lahko zelo malo pomagal.

Bivak v območju JV raza gore Tsoboje, Nepalska Himalaja. Avtor: Marko Prezelj.

 

Pri plezanju druge smeri v drugi gori na drugem področju z drugim soplezalcem in v drugih razmerah se začne nova sekvenca odločitev in potrebno se je ponovno zanesti na svojo intuicijo, znanje in izkušnje, da dosežemo tisto tako želeno mejo.