21.09.2021

Se že veselite jeseni in njenih čarobnih barv? Med najlepšimi so v jesenskem času v hribih prav gotovo macesni, naši edini iglavci, ki pozimi odvržejo iglice. Preden iglice odpadejo se obarvajo v zlato rumeno barvo.

 

Sprehodi skozi macesnove gozdove so v jesenskem času zares pravljični, zato ni nič čudnega, da so naše ljudske pripovedi govorile o tem, da v macesnovih gozdovih živijo gozdne vile, ki pomagajo ljudem. Macesni običajno rastejo v višjih in težje dostopnih legah, nekje do 2000 metrov visoko v Julijcih, Karavankah in Kamniško-Savinskih Alpah. V gorah kljubujejo streli, ledu in vetru, zato simbolizirajo nesmrtnost, odpornost in nezlomljivost. Najdebelejše macesnovo drevo v Sloveniji raste nad Logarsko dolino; na planini Klemenči jami pod severno steno Ojstrice. Njegov obseg je okoli 473 centimetrov in sega skoraj 30 metrov proti nebu. Star naj bi bil blizu 300 let.

 

Poglejmo si nekaj idej, kam se to jesen odpraviti v zlato pravljico med macesne.

 

1. Dolina Triglavskih jezer

Dolina Sedmerih jezer že na splošno velja za eno najlepših območji v Julijskih Alpah, a nedvomno jo je vredno doživeti prav v času, ko jezera odsevajo zlate macesne.

 

 

2. Slemenova špica

Ker je Slemenova špica lahko dostopna točka iz Vršiča, vzpon traja le dobro uro hoje, je vsako leto bolj obiskana prav v času rumenih macesnov. Na vrhu si lahko privoščite piknik pod zlatimi macesni in uživate v najlepšem pogledu na Jalovec. Morda jo je bolje obiskati med tednom, če vam gneča med vikendi ni najbolj po godu.

 

3. Velo polje

Tudi na Velem polju rastejo macesni. S Pokljuke se lahko povzpnete v ta pravi raj. Velika ravna planina Velo polje se nahaja v samem osrčju Julijskih Alp, obdana z mogočnimi vrhovi, tik pod očakom Triglavom. Planina Velo polje spada med največje in najvišje ležeče planine v naših gorah. Za markirano pot iz Rudnega polja naj bi potrebovali 3h 15min.

 

4. Mrežce

Še ena tura s Pokljuke, na kateri boste srečali macesne in je primerna tudi za družine, je razgleden vrh Mrežce. Nahaja se nad Blejsko kočo in nam ponudi pogled na Triglav, Rjavino, Pokljuške vrhove in dolino Krma. Mrežce so skoraj dvatisočak, saj je višina vrha 1965m.

 

5. Mangrtsko sedlo

Na Mangartsko sedlo vodi najvišja gorska cesta v Sloveniji, ki so jo leta 1938 zgradili italijanski vojaki. Na vrhu sedla se nam odpre pogled na vse strani, lepo pa vidimo tudi Belopeška jezera. Na vrh nas pripelje 12 kilometrov dolga serpentinasta cesta s 5 predori in 17 ostrimi zavoji. Ekološka taksa za vsa vozila je 10 eur. Mangrtsko sedlo je izhodišče za vzpon na Mangart, lahko pa si privoščite zgolj izlet na sedlo, kjer lahko občudujete gorsko cvetje, kavke, ovce in morda tudi kakšnega svizca.

 

Preden se odpravite na potep, pa preverite še naše novosti TUKAJ in si priskrbite vse, kar potrebujete za jesenska potepanja po naravi.