16.12.2021

Verjetno v teh dneh ni nikogar, ki ne bi vsaj malo razmišljal o nevarnosti plazov. Nedavni tragični dogodki so opomnik za vse, ki pozimi hodijo v gore. Odločili smo se, da o plazovih povprašamo pripravnika za gorskega vodnika. Jože Biro je poleg tega tudi pilot jadralnega padala v tandemu ter vodnik in inštruktor soteskanja. Z veseljem je odgovoril na naša vprašanja. 

Jože, kakšne so tvoje osebne izkušnje s plazovi, si že imel kakšno bližnje srečanje s plazom? 

Imel sem kakšna tri bližnja srečanja s plazovi. Sicer nič večjega, a toliko za opozorilo, da moraš biti v gorah pozimi vedno pozoren, predvidevati nevarnosti in jo minimalizirati kolikor se pač da. Ko pa se znajdeš v kakšni tvegani situaciji, poskušaš čim bolje reševati problem. Nazadnje v grapi, ko je plaz šel kakšen meter mimo mene, sva s kolegom reševala tako, da sva potem držala med seboj razdaljo in nisva plezala hkrati.

 

Torej ni vedno ni vse v znanju, nesreče se zgodijo …

Nesreče se lahko zgodijo vsakomur. Vsakič te lahko kaj preseneti, pa če si še tako pazljiv. Če pa boš pretirano pazljiv, pa boš tako ali tako doma. 

Se ti zdi dobro, da imamo pozimi v gorah vedno nekaj strahu? 

Vedno je v hribih potrebno imeti spoštovanje. Strah ne sme biti zraven. Če je strah prisoten, je večja možnost, da boš naredil napako. Pomembno je biti dobro pripravljen. 

Kako do potrebnega znanja o plazovih? 

Veliko brati o plazovih, spraševati strokovnjake, spremljati aktualne plazovne nevarnosti, učiti se od vodnikov, udeleževati se tečajev, nabirati veliko izkušenj, ocenjevati zadeve, medtem ko hodiš. Spremljaj okolico in se sprašuj, zakaj je nekaj tako in tako? Vedno se sprašuj, kaj gre lahko narobe in kaj delaš narobe. Hodiš morda narobe? Spremljaj sproti naklonino, sneg, terenske pasti, smer neba, temperaturo, veter in izpelji svojo pot maksimalno varno glede na teren. Če oceniš, da je nevarnost prevelika, obrneš.

Poznamo kložasti, pršni in talni plaz. Kateri je najbolj nevaren? 

Vsak plaz je nevaren, poznamo jih še nekaj več. Najhitrejši je pršni plaz iz suhega nesprijetega snega. Zelo nevarni so kložasti plazovi in ledene plošče, ki ležijo na sloju nesprijetega/nepredelanega snega. Te se lahko sprožijo zaradi lastne teže ali pa že ob zelo majhni obremenitvi. Prav tako je nevaren plaz mokrega sneg, ki te dobesedno zabetonira. Kložasti plaz nastane, ko v gorah piha močan veter in prenaša suh nesprijet sneg, ali pa piha močan veter med sneženjem in nalaga mehansko predelane (polomljene) snežinke na zaveterno stran hriba, v grape, kotanje... Sneg se nalaga tako dolgo, dokler ne doseže kritične mase, kjer popusti šibka plast in zdrsne brez opozorila. 

Kakšen nasvet bi dal začetnikom v zimskih vzponih in v turnem smučanju? 

V hribe se pozimi vedno odpraviš z nekom izkušenim. Drugi nasvet je, da hodiš na lahke ture, kjer naklonina ne presega 30 stopinj. Največ nesreč s smrtnim izidom v plazovih se je zgodilo pri 39 stopinjah naklonine. Teren, kjer je treba bit najbolj pazljiv, je med 30 in 45 stopinj naklonine. Pod 30 stopinjami je zelo majhna verjetnost, da se bo plaz sprožil, saj je že prepoložno. 

Seveda ne greš nikoli v hribe takoj po obilnem sneženju, če pa že, izbereš teren, ki ga zelo dobro poznaš in z nekom izkušenim, ter se držiš gozdnega terena, ki je vedno bolj varna opcija od odprtega terena. Vedno pa moraš gledati terenske pasti. 

Za začetnike je najbolj pomembno, da gredo na tečaje in počasi napredujejo, da si naberejo veliko izkušenj in vsako leto obnovijo znanje. Vsak mora sam dobro vedeti, česa je zmožen in gre postopoma in počasi naprej. Ne greš danes na prvi hribček, jutri pa že na Triglav.  

Kako je s spremljanjem nevarnosti plazov. Če imamo 3. stopnjo nevarnosti plazov - ali takrat ostanemo doma?

Ne, ampak izbiramo primerne ture. Največ nesreč se zgodi ravno, ko je 3. stopnja nevarnosti plazov. Ko si ljudje rečejo: “Saj ni 4. ali 5. stopnja.” 3. stopnja ne pomeni, da je 3. tudi v senci, na soncu, na vzhodu in zahodu. Lahko imaš hitro tudi 4. stopnjo, recimo na senčnih predelih, kjer včasih traja tudi več tednov, da se sneg predela. Kakšna južna stran je lahko zjutraj varna. Recimo do 12. ure je lahko 2. stopnja nevarnosti, potem pa lahko postane tudi 3-4. stopnja, če govorimo o pomladi. Na severnih straneh, kjer so stopinje pod ničlo, je povsem druga zgodba, saj se sneg dlje časa predeluje. 

Seveda pa 3. stopnja nevarnosti plazov ne pomeni nujno, da ostaneš doma. To pomeni, da si moraš izbrati primerne cilje. Če je mraz ali po sneženju, se izogibaš severnim stranem, kjer hitreje pridemo do šibke plasti, ki je prožilna. Izbiraš južne strani, kjer se sneg hitreje predela, in ob 12. uri moraš biti že doma ali na gozdni meji. Zjutraj mraz drži vse skupaj, ko se otopli, pa voda iz površine počasi pronica v tla in zgornja plast spolzi dol. Spodaj pa je lahko nepredelan sneg. 

Prihaja pomlad in višje temperature. Kakšen nasvet bi dal za nadaljne zimske vzpone oz. turne smuke, ki prihajajo v mesecu marcu, aprilu…?

Rana ura, zlata ura! Svetujem, da ljudje pametno izbirajo ture. Da se odpravijo dovolj zgodaj. Ob sončnem vzhodu akcija, ob 12. uri pa že doma ješ kosilo. In seveda, vsi, ki si želijo pozimi v hribe, naj se prvo udeležijo tečajev. Priskrbijo naj si vso potrebno opremo, potem pa se naučijo, kako se jo pravilno uporablja na praktičnih tečajih na terenu. Tega se ne boste naučili na YouTubu! To se lahko naučiš samo v praksi. Samo “vježbaj”! :) 

Foto: Toni Demarco

Tekst: Ana Vehovar